»Na glasbeni ravni ima Martina Batič redko sposobnost, da glasbi vdahne življenje s svojim spontanim in dinamičnim muziciranjem.«
»Takoj po začetku epidemije smo aprila 2020 začeli izvajati koncerte v Komornem studiu in poslušalcem omogočili redko glasbeno izkušnjo muziciranja iz radijskega studia kot koncertne dvorane, z radijskimi komornimi koncerti in pogovori z glasbenimi umetniki nadaljujemo tudi v letu 2023, ko bomo pripravili šest izbranih koncertov v Komornem studiu.«
»Najljubši album kot koreografski okvir, kjer ples resonira med predvédenjem, ritmom, glasbeno silo, poslušanjem in slišanjem, naracijo in abstrakcijo. Mateja Kejžarja je presunil Floating Points z albumom Promises. 9 skladb, 9 stavkov, 9 gibov. Kejžar sledi tej glasbi, ki mu nenehno sledi. Premišljata se. Iz najljubšega albuma nastaja novo plesno delo, nov dinamični teritorij. V glasbi, torej paraleli, ki je natanko tu.«
»Ko igramo, lahko rečem, da se odzivajo povsod zelo dobro, z aplavzi in podobno. Včeraj smo bili v Rimu. In odziv je bil isti kot povsod drugje. Entuziazem, entuziazem na visoki ravni. Ljudje so uživali v glasbi. V bistvu potrebujejo glasbo, potrebujejo jo za drugačno vrsto razbremenitve v življenju, glasba jim da neko nevsakdanjo dimenzijo.«
»Ste ena redkih glasbenih skupin, privrženci katere prihajajo iz precej različnih glasbenih vetrov …Da, drži, in to nas resnično veseli. Naše občinstvo sestavljajo tako privrženci eksperimentalne, industrialne oziroma nasploh elektronske glasbe, rocka, grungea ... Recimo, da ste velik oboževalec nekega določenega žanra, vendar če ste odprtih misli, vam je lahko všeč tudi glasba kakšnega precej drugačnega žanra. Včasih gre lahko tudi za to, da stvaritve različnih žanrov poganja sorodna energija. Menim, da je znotraj skoraj vseh žanrov mogoče najti dobro glasbo. Tudi sam rad poslušam tako elektronsko kot akustično glasbo, včasih mi prav tako ustreza denimo povsem eksperimentalna. Glasbi The Young Gods radi pritikajo različne žanrske oznake, naj bo industrialni ali pa elektronski rock, nam je precej vseeno glede tega. Sami sebe dojemamo brez 'značk', torej (smeh).«
»Ne gre zgolj za to, da uživamo v glasbi, kulturi, hrani, ampak da je treba stvari razumeti na ravni enakopravnosti, kjer se govori tudi o participaciji, o vidnosti v javnem prostoru, o politični vidnosti manjšin, skratka o enakosti na vseh področjih življenja.«
»To je zgodba o odraščanju, ki se stilistično želi izogniti pastem običajne avtobiografije: hiperboli, žrtvi, usmiljenju, sočutju in popuščanju bolečine skozi preproste, redke in bistvene prizore ter z nevtralno, trezno glasbo in fotografijo. Kinematografski aparat bo naredil korak nazaj, da bo življenje teh let govorilo tako, kot se jih spominjam, tako, kot sem jih doživljal in čutil. Povedano preprosto, to je film o senzibilnosti.«
Kliknite povezavo za prikaz izjav v želenem obdobju